JABLANOVA PEPELOVKA - PODOSPHAERA LEUCOTRICHA (ELLIS & EVERH.) E.S.SALMON

Gostiteljske rastline

Okužuje rastlinske vrste iz rodu Malus, predvsem jablano. Najdemo pa jo lahko tudi na kutini in navadni nešplji.

Bolezenska znamenja

Gliva okužuje liste, poganjke, cvetove in mlade plodiče. Ko začno na pomlad iz okuženih brstov izraščati cvetovi, listi in poganjki, so popolnoma ali delno prekriti s pepelnato plesnivo prevleko. Okuženi listi so trdi in krhki in se zvijajo vzdolž glavne žile. Kmalu se začno od roba sušiti in odpadati. Če so okuženi cvetovi, venčni listi pozelenijo in ostanejo ozki. Takšni cvetovi niso plodni. Na okuženih plodovih lahko opazimo mrežast vzorec.

Na okuženih organih se oblikujejo nespolni trosi (oidiji), ki širijo okužbo po nasadu. Na naknadno okuženih listih se na njihovih robovih oblikuje plesniva prevleka. Navadno jo najdemo na spodnji strani listov. Robovi listov so nekoliko zavihani navzgor. Okuženi brsti imajo razprte luskoliste in so bolj motni. Oleseneli okuženi poganjki imajo prek zime belkast izgled.

Razvojni krog

Gliva prezimi kot micelij v brstih ali v obliki spolnih trosišč (kleistotecijev). V njih se oblikuje le en askus z osmimi enoceličnimi askosporami. Priveski so na končnem delu dihotomno razvejani. Kleistoteciji so za razvoj in širjenje bolezni postranske pomena.

Spomladi gliva takoj okuži izraščajoče liste, cvetove in poganjke. Na miceliju se kmalu oblikuje ogromno število nespolnih trosov (oidijev), ki širijo okužbo. Ko se v listnih pazduhah oblikujejo brsti, micelij preraste prek listnega peclja med luskoliste, vendar samo dokler ti niso popolnoma sklenjeni. Brste lahko okužijo tudi naplavljeni oidiji. Kleistoteciji se oblikujejo v vročih poletjih in na zelo občutljivih sortah.

Varstvo

• Pri poletni in zimski rezi odstranjujemo okužene poganjke in uporabljamo priporočene fungicide,

• Saditev odpornih sort.

Besedilo: Franci Celar